Gozdarsko kmetijska zadruga GOZD in Kmetijsko gozdarska zadruga BLED sta se spojile v sedanjo zadrugo GOZD BLED, kmetijsko gozdarska zadruga z.o.o., skrajšano ime KGZ GOZD BLED, z.o.o.. Sedanja zadruga je pričela s poslovanjem 1.7.1997.
Upravni odbor v tem mandatu vodi predsednik zadruge Mulej Jože. Podpredsednik zadruge je Jože Soklič. Ostali člani upravnega odbora so: Janez Pazlar, Jurij Pristov, Klinar Miha, Jože Smole in Tilen Klinar.
Predsednik nadzornega odbora zadruge je Mirko Rimahazi, člana pa sta še Filip Poklukar in Tavčar Joža.
Društvo lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske vabi lastnike gozdov, da se včlanijo v naše društvo. Društvo deluje na področju občin Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Gorje, Bohinj, Bled in Radovljica. Njegova osnovna naloga je omogočiti članom pomoč pri gospodarjenju z gozdovi, strokovno in kvalitetno upravljanje del v gozdu, nudenje pomoči pri trženju gozdnih proizvodov in raznih storitvah v gozdu. Društvo tudi zastopa člane društva pri Zavodu za gozdove republike Slovenije in drugih ustanovah, ter se lahko povezuje z drugimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju gozdarstva in varovanja gozdov. Za lažje uresničevanja teh nalog je društvo postalo član Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Zveza lastnikov gozdov se prizadeva za ureditev pogojev za gospodarno ravnanje z gozdovi, njihovo trajno ohranjanje in primerno sožitje z divjadjo in strožjo ureditvijo nabiranja gozdnih sadežev ter prostega gibanja po gozdovih. S primerno zakonodajo bi ohranili dobro gospodarjenje z gozdovi, kar je v interesu lastnkov gozdov in prosto gibanje ljudi po gozdovih pod primernimi pogoji, ki ne bi škodovali gospodarnemu ravnanju z gozdovi.
Zakonodajne spremembe pa lahko dosežemo le združeni v močno stanovsko nevladno organizacijo, ki bo primeren sogovornik državi. Ta prizadevanja pa lahko podprete s tem, da se včlanite v razna gozdarska društva, ki so včlanjena v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije.Zato vabimo lastnike gozdov, da se včlanijo v Društvo lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske.
Pristopne izjave lahko dobite na spletni strani www.gozd-bled.si in v kmetijsko gozdarskih trgovinah.
Upravni odbor Društva lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske
Splošni pogoji parkiranja na parkirišču KGZ Gozd Bled
Preberite si v naslednjem dokumentu: Splošni pogoji parkirišče
Prisrčno vabljeni, da z nami občutite jutranji vrvež, nakupovalni direndaj, topel nasmeh in vonj po pristnosti. Vsako soboto od 9. do 12. ure, ko na dvorišču naše zadruge svoje košarice lahko polnite s pridelki in izdelki ponudnikov s podeželja.
Se vidimo na tržnici!
RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV
| PETEK | 1.3.2024 | 14.00 – 17.00 |
| PETEK | 29.3.2024 | 12.00 – 17.00 |
| PONEDELJEK | 6.5.2024 | 12.00 – 18.00 |
| PETEK | 31.5.2024 | 14.00 – 17.00 |
| PETEK | 2.8.2024 | 14.00 – 16.00 |
| PETEK | 4.10.2024 | 14.00 – 17.00 |
| PETEK | 8.11.2024 | 14.00 – 15.30 |
Lokalna trajnostna oskrba s hrano predstavlja lokalno pridelano in predelano hrano, ki je fizično in cenovno dostopna lokalnemu prebivalstvu ter porabljena na lokalnih trgih. Trenutno Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih, zato je zagotavljanje hrane lokalnemu prebivalstvu s trajnostnim izkoriščanjem domačih proizvodnih virov ključnega pomena.
V naši zadrugi se zavedamo pomena lokalne trajnostne oskrbe s hrano. V ta namen povezujemo lokalne pridelovalce in se trudimo potrošnikom zagotavljati oskrbo s sezonsko hrano, pridelano v lokalnem okolju. V naši trgovini smo v ta namen uredili kotiček, v katerem so vam na voljo izdelki in pridelki lokalnih proizvajalcev.
Hrana je sezonska, polna vitaminov in mineralov in ni prisilno vzgojena. Transporta in manipulacije skorajda ni.
Povečujemo prihodek lokalnemu prebivalstvu in s tem poskrbimo tudi, da lokalno prebivalstvo uživa svežo hrano.
Prav je, da že otroci spoznajo in ozavestijo, da je najbolj zdravo živeti z živo hrano, ki raste okrog nas. Bogato obložena miza narave nam nudi presenetljivo pestrost in če iz priprave hrane naredimo obred, postane hrana umetnina. V takem okolju pa hrana pridobi tudi magično moč darila.
V pomoč potrošniku in z namenom, da bi le ta prepoznal lokalne kakovostne proizvode, je Slovenija vzpostavila novo shemo kakovosti ?Izbrana kakovost?. Z namenom povezovanja lokalnih proizvajalcev, potrošniku pa zagotavljanja kakovostnih proizvodov, se je tudi zadruga vključila v shemo “Izbrana kakovost – mleko in mlečni izdelki” in shemo “Izbrana kakovost – sveže meso”. V prvi kot članica skupine certificiranih proizvajalcev, v drugi pa kot nosilka skupine rejcev, je za obe shemi pridobila certifikat.
Izdelki iz sheme “Izbrana kakovost” ustrezajo natančno predpisanim pogojem pridelave in predelave. Označeni proizvodi potrošniku zagotavljajo višjo kakovost, popolno sledljivost od rejca do potrošnika ter še dodaten nadzor nad postopki reje, pridelave in predelave.
Z vključevanjem v spodbujanje lokalne pridelave in predelave pripomoremo k ohranjanju obdelanosti podeželja ter ohranjanju delovnih mest v kmetijstvu in prehrambeni industriji. Nenazadnje tudi k ohranjanju okolja, saj imajo lokalna živila manj potreb po uporabi embalaže in sredstev za podaljševanje roka uporabnosti.
Preberite si tudi: LOKALNA SAMOOSKRBA ali OKUSI BLEJSKEGA PODEŽELJA
Zakaj bi sami pridelovali oziroma kupovali doma pridelano hrano, če jo lahko ceneje kupimo v trgovini? Kupljena hrana je tako super, vedno istega okusa, sadje in zelenjava je popolnih oblik, kričeče živih barv in vse ima tako dolg rok trajanja. Ker je poceni, jo lahko kupimo tudi nekoliko več, čeprav potem večina teh viškov na žalost pristane v smeteh. Zakaj bi se pa obremenjevali, saj jo je vendar v izobilju. Police v supermarketih se kar šibijo pod hrano tujega, celo eksotičnega porekla. Če še vedno berete te vrstice, si verjetno mislite, da se je avtorju zmešalo ali pa ste spoznali, da je takšen pač stereotip, v katerem zlahka najdete tudi sebe ali pa vsaj veliko večino ljudi okoli vas. Dejstvo je, da bi si vsi želeli lokalno pridelano hrano, pa velika večina nič ne naredi zato. Večni izgovor večine posameznikov naše moderne, digitalno usmerjene in potrošniško naravnane družbe je pomanjkanje časa.
Bled sicer nima vsakodnevne tržnice z lokalno pridelano hrano ima pa tokrat »hiško« v praznični vasi (na Jezerski promenadi)! Pod okriljem KGZ Gozd Bled smo v njej združili 7 lokalnih pridelovalcev in vam ponujamo doma pridelano hrano visoke kakovosti. Ta hrana ima precej višjo biološko in hranilno vrednost, poleg tega pa ni močno kemično obdelana in je zato tudi bolj zdrava. Ta hrana ima tradicionalen okus, okus katerega ste vajeni iz svojega otroštva…
DOMAČI KOTIČEK lokalnih pridelovalcev
AKTUALNO
GOZDARSTVO
STIHL PROGRAM
PROGRAMI
OSTALI PROGRAM:
Otok s cerkvico, grad nad jezerom, po katerem drsijo blejske pletne – podoba raja, kakor se je kazala ljudem že v Prešernovih časih, še danes vabi in začara vsakogar, ki ga pot zanese v naš kraj.
Današnji popotnik pa ne išče le klopice ob jezeru, s katere bo pogled na blejske lepote nahranil njegovo utrujeno dušo. Sodobni obiskovalec se razveseli tudi dobrot, ki zaznamujejo njegov spomin na obiskani kraj. Rad odpre svojo malho in odnese okus kraja tudi domov in ga, skupaj z zanimivimi zgodbami, podeli s svojimi domačimi.
Zato smo zanj pripravili “Blejski sir”.
Zaradi ohranitve delovnih mest je naš prvi in najpomembnejši kupec LIP Bohinj. Les dostavljamo na njihovo skladišče v Bohinju, kjer ga elektronsko izmerimo. Lastnik lesa ima možnost nadzora izmere in klasiranje.
| Klasa: | Premer: | Opis zahtev: |
| E | O 35-55 | Zdrav; grč zras. min; raven, svež, nezavit, polnol. |
| A, B | O 35-55 | Zdrav; grč min; raven, svež, konič.3%, zavit. 5% |
| C | O 20-55 | Zdrav; grč zras nezras. malo do več; raven, svež |
| DTL1 | O 16-19 | Svež, zdrav, raven, grč min., brez vencev, polnolesen |
| DTL2 | O 16-19 | Svež, zdrav, raven, grč min., polnolesen |
| D1 | O 20-55 | Sušice, lubadarke-dovoljeno; modrina, grč veliko |
| D2 | O 20 ->; | Kot D1, dovolj. manj. trda rjavina, mehan. poškodbe |
| Cel. | O 15 ->; | Les za celulozo. Ne pregnit in votel. |
| Drva1 | O 18 ->; | Bukev, zdrava, sveža |
| Drva2 | O 14 ->; | Bukev, zdrava, sveža, piravost do 10% |
| Drva3 | O 14 ->; | Mešana, piravost do 15% |
Nadmera pri dolžini 4 m je 10 cm, pri 8 pa 20 cm.
Na osnovi potrdila o pavšalnem nadomestilu za DDV dodatno plačamo lastniku 8%. Plačilo za prodani les je 30 dni po izmeri. Na željo lastnika les plačamo takoj, vendar zaračunamo 2% od vrednosti lesa. Odkupujemo les na panju s takojšnjim plačilom, opravljamo storitve prevoza in nakladanja lesa.
Zadruga redno odkupuje surovo kravje mleko od svojih kmetov. Člani naše zadruge letno pridelajo nekaj manj kot štiri milijone litrov mleka, vsega prodamo na tržišče preko družbe Mlekop.
Zadruga odkupuje klavno govedo. Pri odkupu večinoma sodelujemo s Škofjeloško klavnico. Težke in mastne krave ter telice pa prodajamo na avstrijskih trg.
Organiziramo tudi storitve klanja, pri čemer žival odpeljemo z rejčevega dvorišča in mu dostavimo meso na dom. Z namenom, da bi slovenski potrošnik lažje prepoznal kakovostne lokalne proizvode, je Slovenija vzpostavila novo shemo kakovosti ?Izbrana kakovost?.
Zadruga je prejemnica pomoči iz 1. in 5. razpisa Podukrepa 3.1 in se je v okviru navedenega podukrepa Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, ki ga podpira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, vključila v shemo kakovosti “Izbrana kakovost-sveže meso”. Kot nosilka skupine rejcev je v okviru sheme pridobila certifikat. Cilj vključitve v shemo je rejcu zagotoviti možnost za večji in bolj predvidljiv odkup, na dolgi rok tudi stabilnejšo ceno. Z označevanjem hrane pričakujemo povečanje njene prepoznavnosti, posledično ob povečanem povpraševanju lahko tudi rast prihodkov od prodaje. Označen proizvod potrošniku zagotavlja nadstandardno kakovost izdelka, popolno sledljivost od rejca do potrošnika ter dodatni nadzor nad postopki reje in predelave. Zato pričakujemo še višjo kakovost, povečanje obsega reje ter še aktivnejše sodelovanje rejcev z zadrugo.
Št.reg. vložka pri OS Kranj: 1/05958/00
Matična številka: 5968585
ID za DDV: 19699891
TRR: SI56 07000-0000008432 pri GB d.d. Kranj
TRR: SI56 1910 0001 0236076 pri Deželni banki
